22. aprila obeležujemo svetovni dan Zemlje, 24. aprila pa prvi Slovenski dan brez zavržene hrane – obsežna akcija s pobudo in zavezami, organizirana v sklopu projekta Hrana ni za tjavendan, ob pomoči programa Ekošola in Lidla Slovenije.
V letošnjem šolskem letu 2020/2021 na naši šoli, tako kot tudi na drugih slovenskih šolah, v sklopu programa Ekošola in s podporo Lidl Slovenije, že 6. leto poteka eko projekt Hrana ni za tjavendan. Pri projektu na šoli OŠ Dobrepolje sodeluje skupina učencev iz 6. razreda.
Cilj projekta je otroke, mladostnike, starše in učitelje ozaveščati in izobraževati o zmanjševanju in preprečevanju nastanka odpadne in zavržene hrane ter spodbujati praktično uporabo neporabljenih prehrambnih izdelkov v vrtcu, šoli in doma.
V letih izvajanja projekta Hrana ni za tjavendan je v njem sodelovalo skoraj 25 tisoč slovenskih otrok. Povprečno v šolskem letu sodeluje 100 vrtcev, šol in srednjih šol iz vse Slovenije. Z raznolikimi aktivnostmi jim je vsako leto uspelo količino zavržene hrane v povprečju zmanjšati za okrog 40 odstotkov.
Organizatorji projekta Hrana ni za tjavendan in Slovenskega dne brez zavržene hrane, Ekošola in Lidl Slovenije, si s svojim vsakoletnim aktivnim delovanjem, ozaveščanjem in sodelovanjem s slovenskimi šolami in vrtci, prizadevajo za dosego končnega cilja projekta – zavržene hrane v roku nekaj let ne bi bilo več. Navajajo, da je za dosego tega pomembnega cilja potrebno delovati širše in v delovanje aktivno vključiti tudi splošno in strokovno javnost ter odločevalce. Povedo, da le s skupno akcijo ozaveščanja ljudi, spremembo odnosa do hrane in aktivnim sodelovanjem politike in gospodarstva lahko zavrženo hrano zajezimo ali celo odpravimo.
Za dosego cilja zmanjševanja in odpravljanja zavržene hrane učenci OŠ Dobrepolje pri krožku pridobivajo pomembna tematska znanja in informacije ter se učijo načinov pristopanja k reševanju težav (pravilno shranjevanje živil in hrane, uporaba reciklirane kuharije, pravilno ločevanje, odlaganje in recikliranje organskih odpadkov itd.).
Učenci ob tem razvijajo lastno odgovorno in kritično razmišljanje, ki je potrebna za njihov optimalen samorazvoj ter pridobitev odgovornega pristopanja in ravnanja z neprecenljivo dobrino – hrano.
S pridobljenim znanjem ter ponotranjanjem odgovornosti soočanja in spoprijemanja z vidikom prehranjevanja in odnosa do hrane, učenci pozitivno vplivajo na druge posameznike ter širijo ozaveščanje in obveščanje nujnosti odgovornega pristopa k soočanju s težavo, na različne načine, najbolj pa s svojim zgledom odgovornega ravnanja s hrano.
Zavržena hrana trenutno na svetu predstavlja enega izmed večjih globalnih izzivov. Problem zavržene hrane vpliva na finančni, etični in okoljski vidik. V razvitih državah je sveža in poceni hrano še vedno zelo dostopna. Posledično ljudje žal še vedno mečemo proč ogromne količine neporabljene, pretečene in celo sveže hrane.
Globalno po podatkih Organizacije ZN za prehrano in kmetijstvo (FAO) zavržemo štirikrat več hrane, kolikor bi je potrebovali, da bi lahko nahranili vseh 820 milijonov lačnih ljudi na svetu. Ob tem pa zavržena hrana tudi neizmerno negativno vpliva na naše okolje. Stran vržemo toliko hrane, kot je pridelamo na področju, ki je večje kot površina Kitajske in Indije skupaj. Za pridelavo hrane, ki konča v smeteh, gre kar četrtino porabljene pitne vode na svetu. Nič bolje ni, ko govorimo o vplivu na povečevanje toplogrednih izpustov, saj na smetiščih pri razgradnji organskih odpadkov nastaja metan, ki je bolj intenziven toplogredni plin kot ogljikov dioksid.
(Viri: FAO (http://www.fao.org/nr/sustainability/food-loss-and-waste/en/, The State of Food Security and Nutrition in the World, 2018, str. 3, www.danbrezzavrzenehrane.si)
V Sloveniji na leto zavržemo približno 140 tisoč ton hrane. S tem zavržemo tudi deset odstotkov energije, 700 milijonov kubičnih metrov vode in vsaj 355 milijonov evrov. Povprečen Slovenec na leto zavrže kar tretjino hrane, ki jo kupi, kar predstavlja okoli 68 kg hrane.
Podatki kažejo, da tretjina odpadne hrane nastane v gostinstvu in drugih dejavnostih, v katerih se streže hrana, desetina pa v distribuciji in trgovinah z živili. Zaskrbljujoče pa je, da so slovenska gospodinjstva odgovorna za več kot polovico vse zavržene hrane (52%). S takšnim nepremišljenim ravnanjem s hrano vsako gospodinjstvo vrže stran kar 250 evrov letno.
(Vir: SURS (https://www.stat.si/StatWeb/News/Index/8433, www.danbrezzavrzenehrane.si)
Delež zavržene hrane v gospodinjstvu lahko vsak od nas zelo zmanjša s pomočjo uporabe znanj in orodij pristopanja k odgovornemu ravnanju s hrano (reciklirana kuharija itd.).
Skrajni čas je, da se vsi, vsak pri sebi, pričnemo zavedati in sprejemati odgovornost, da HRANA RES NI ODPADEK, AMPAK ŽIVLJENJSKO POMEMBNA DOBRINA, KI SI ZASLUŽI NAŠE SPOŠTOVANJE.
Misli in sporočila programa Ekošole in Lidla Slovenije, na temo zavržene hrane v okviru projekta Hrana ni za tjavendan, ki nam dajo misliti, so sledeča:
»HRANA NI IN NE SME BITI ODPADEK«
“ZEMLJA JE NAŠ PLANET,
PLANET NA KATEREM ŽIVIMO,
ZDRAV PLANET NI MOŽNOST- JE NUJA!
»VSE SE PRIČNE Z IZBIRO. ODGOVORNOST ŠTEJE.«
»VERJAMEMO, DA LAHKO Z MAJHNIMI DEJANJI DOSEŽEMO VELIKE SPREMEMBE. NAJ HRANA NE BO ODPADEK.«
»Z UČINKOVITIM UKREPANJEM LAHKO POSTANEMO ZGLED IN NAVDIH ZA DRŽAVE PO SVETU IN PRISPEVAMO K BOLJ TRAJNOSTNI PRIHODNOSTI.«
Pa še misel, ki se mi poraja v glavi:
»ČE SMO SE ZNALI NAUČITI NAROBE, SE BOMO ZNALI TUDI NAUČITI PRAV.«
Informacije o dani tematiki (projekt, dogodki, pobude, zgodbe, ideje, nasveti, recepti in še mnogo več) najdete na sledečih informativnih spletnih povezavah:
Članek zapisala: Metka Laharnar, mentorica projekta Hrana ni za tjavendan na JVIZ OŠ Dobrepolje